Bibela E Reng Ka Bosiami le Bosula? — Karolo 2 · Ditemana tsa KJV ka Dinomoro tsa ga Strong
KAROLO 2 · THUTO E NTSHA E E AGILWENG MO THUTONG YA MOTHEO YA BAEBELE
Molemo le Bosula — Thuto ya Motheo ya Baebele
LEFOKO LA MATSENO
Reetsa. Maaka a bogologolo tota a neng a bolelwa, a bolelwa ka fa tlase ga setlhare, e bile e ne e le maaka a kaga kitso. Noga e ne e sa raelele mosadi ka go se itse — e mo raeletse ka go itse: lo tla nna jaaka medimo, lo itse molemo le bosula. Mme kitso e ne e le nnete — Modimo ka boene o boletse morago ga moo, a re, motho o setse a nna jaaka mongwe wa rona, go itse molemo le bosula — mme motho o e
DIPOTSO TSE THARO TSE THUTO E DI ARABANG:
1. Kitso ya molemo le bosula e ne e tswa kae, mme e ne ya tlisa eng mo bathong ka letsatsi le a e jelweng ka lone?
2. Modimo o bitsa motho go dira eng ka bosula le ka molemo — a pelo ya motho e ka araba pitso eo e nosi?
3. Ditlhaloganyo di tlwaeetswa jang go lemoga bontle le bosula, mme bosula bo fenngwa jang kwa bofelong?
MOTHEO O O SETSENG WA GO TLHOMIWA — MOLEMO LE BOSULA
DIKAO TSE PEDI TSA DITLHARE MO TSHINGWANENG --> SETLHARE SA BOTSHELO + SETLHARE SA KITSO YA MOLEMO LE BOSULA (Genesise 2:9).
› O TLA JA LOSIGO LOO LOTLHE KA GO GOLOLESEGA + MME O SE JE LOSIGO LWA KITSO YA MOLEMO LE BOSULA (Genesise 2:16-17).
NOGA E RE, GA LO NA GO SWA LO SWA --> MOTHO O NE A TSAYA KITSO KWA NTLE GA MODIMO + LOSO LWA TSENA (Genesis 3:4-7; Baroma 5:12).
GA BA A NKITSE --> BOTLHALE GO DIRA BOSULA + GO DIRA MOLEMO GA GO NA KITSO (Jeremia 4:22).
› WATLALA GO BA BA BITSANG BOSULA MOLEMO, LE MOLEMO BOSULA (Isaia 5:20).
› YO MANG A NTHEETSA O TLA AGA A BOLOKESEGILE + O TLA IDIA A SA BOIFE BOSULA (Diane 1:33).
SENSES SE DIRISIWANG KA NTLHA YA TIRISO --> DI TLHAOLA MOLEMO LE BOSULA (Bahebere 5:12-14).
Karolo e ya 2 e tlhomamisa boammaaruri jo bo tshwanang go tswa mo bapaking ba basha.
SEMPA SA MASIMOLOLO
Bahebera 5:14Modern Bible↗Share↗Ga lo kitla lo kgona go ja dijo tse di loileng tsa semowa lo bo lo tlhaloganya dilo tse di kwa teng-teng tsa Lefoko la Modimo go fitlhelela lo nna Bakeresete ba ba botoka lo bo lo ithuta go itse pharologanyo fa gare ga tshiamo le bosula ka go itlwaetsa go dira tshiamo.
DIJO TSE DI LOILENG → DITLHALOGANYO TSE DI ITLWAETSANG KA GO DIRISIWA → GO ITSE PHAROLOGANYO FA GARE GA TSHIAMO LE BOSULA.
(Megopolo ya me e le motho — "go tlwaeletsa" ke gymnazo (G1128, go itshupa/go tlwaeletsa), go thapisiwa ka tsela e motho a thapisiwang ka yona ka go dira sengwe nako e telele, mme "ditlhaloganyo" ke aistheterion (G145, ditlhaloganyo), dikarolo tse di lemogang. Temogo ga e newe motho yo o tswafang; e gola ka go dirisiwa. Losea lo itse se se monate go tswa go se se babang; ba ba godileng ka botlalo ba itse molemo go tswa go bosula — mme moruti ke lefoko la tshiamo (Bahebera 5:13).)
1. SETLHARE — KITSO YA MOLEMO (H2896 TOWB) LE BOSULA (H7451 RA) E TSEETSWENG KGOLE LE MODIMO
1.II Bakorintha 11:3Modern Bible↗Share↗Mme ke a boifa, ke tshaba gore ka tsela nngwe lo tlaa timediwa mo boitshekong jwa lona mo Moreneng, fela jaaka Efa a ne a tsiediwa ke Satane mo tshimong ya Edene.
MAFOKO A BOTLHOKWA A SEGERIKA⚑ G1818 exapatao — tsieditswe
NOGA E TSIETSE EVE KA BOFEREFERE JWA YONE → MOGOPOLO O SENYEGILE MO BOTLHOKO JO BO MO GO KERESITE.
(Megopolo ya me — Paulo o lebile kwa morago kwa tshimong mme o bona kotsi e le nngwe fela e ntse e dira. Mogopolo o o kgweetsweng go tswa mo lefokong le le tlhamaletseng la Modimo ke mogopolo o o siametseng go tsietsiwa gape. Setlhare se ne se ntsha kitso, mme maikaelelo a mmatota a noga e ne e le go suta mosadi go tswa mo tlhamalalong ya se Modimo o neng wa se bua ka nnete.)
2.Baroma 6:23Modern Bible↗Share↗Gonne maduo a boleo ke loso, mme neo ya Mo-dimo e e sa rekweng ke botshelo jo bosakhutleng ka Jesu Keresete Morena wa rona.
MAFOKO A BOTLHOKWA A SEGERIKA⚑ G3800 opsonion — Meputso
Gonne maduo a boleo ke loso → mme neo ya Mo-dimo e e sa rekweng ke botshelo jo bosakhutleng ka Jesu Keresete Morena wa rona.
(Megopolo ya me — tlhagiso e e neng ya newa fa setlhareng e ne e se tshoso e e fetileng le Edene fela. Paulo o bitsa molao o o tshwanang ka leina la ona le le tletseng: tuelo ya sebe ke loso. Fela temana e le nngwe e tlogela lokwalo lo longwe lo bulegile — mpho e e sa duelelweng ke botshelo.)
3.I Johane 2:16Modern Bible↗Share↗gonne dilo tse tsotlhe tsa lefatshe, dikeletso tse di bosula tse, dikeletso tsa boaka, kgatlhego ya go reka sengwe le sengwe se se gapang maikutlo a gago, le boikgodiso jo bo dirwang ke khumo le go tlotlega, dilo tse ga di tswe kwa Modimong. Ditswa mo lefatsheng leno le le bosula.
MAFOKO A BOTLHOKWA A SEGERIKA⚑ G1939 epithumia — keletso
TAKGO YA NAMA + TAKGO YA MATLHO + BOIKGOGOMOSO JWA BOTSHELO → GA E TSWE MO GO RARA, FA E LE GONE, E TSWA MO LEFATSHENG.
(Mogopolo wa me wa botho — lenaane la Johane la dintlha tse tharo le tsamaisana sentle le setlhare: go siama e le se se jewang ke keletso ya nama, go kgatlha matlho ke keletso ya matlho, mme go eletsega go itse dilo go dira motho a nna botlhale ke boikgantsho jwa botshelo. Dikgoro tse di tshwanang tse tharo tse noga e neng ya di bula kwa setlhareng sa ntlha, e sa ntse e di bula mo thaelong nngwe le nngwe go tswa foo.)
MOTHO O NNILE JAAKA MONNGWE WA RONA, GO ITSE MOLEMO LE BOSULA → E SE RE A TSAYA GAPE MO SETLHAREND SA BOTSHELO, A JA, A TSHELA GO YA GO ILE.
(Mogopolo wa me — go tswalwa ga tsela e ne e le kutlwelobotlhoko. Motho a wetse mo bosuleng, a ja mo botshelong a bo a tshelela ruri mo boemong joo jo bo robegileng, o tla bo a nna bosula ka bosakhutleng. Modimo o ne a tswala tsela gore a bo a e bule gape mo Morweng wa gagwe — Tshenolo 2:7 e bula se Genesise 3:22 e se tswetseng.)
2. PELO YA MOTHO — BOSULA (H7451 RA) FELA KA METLHA
1.Mareko 7:21Modern Bible↗Share↗Gonne go tswa mo dipelong tsa batho, go tswa dikakanyo tse di bosula, tsa dikeletso, bogodu, go bolaya, boaka (22) go batla tse e leng tsa ba bangwe, boikepo, tsietso, maaka, dithato, bopelompe, mabela le dilo tsotlhe tsa boeleele. (23) Mme dilo tse tsotlhe tse di bosula di tswa mo teng; ke tsone tse di go itshekololang gore o seka wa itekanela mo Modimong.”
MAFOKO A BOTLHOKWA A SEGERIKA⚑ G2556 kakos — bosula
Gonne go tswa mo dipelong tsa batho, go tswa dikakanyo tse di bosula, tsa dikeletso → ke tsone tse di go itshekololang gore o seka wa itekanela mo Modimong.
(Megopolo ya me — Jesu o supa motswedi ka tlhamalalo: e seng se se tsenang mo mothong, mme ke se se tswang mo pelong. Kitso ya setlhare e ne ya nna teng foo, mo pelong, mme pelo e sa le e e sokolola go nna bosula go tloga foo.)
BOTLHALE BA GO DIRA BOSULA + GO DIRA MOLEMO GA GO NA KITSO.
(Megopolo ya me ka bonna — baya ditsebo tse pedi mmogo: ga ba a ke ba NKITSE, mme go dira molemo ga ba na KITSO — yada (H3045, go itse) mo mafelong a mabedi, e leng lefoko le le tshwanang le la Genesise 3:22. Motho o ne a boloka kitso ya bosula mme a latlhegelwa ke kitso ya Modimo; ke yona thobo yotlhe ya setlhare.)
PELO = TSIETSI GO GAISA DILO TSOTLHE + E BOSULA THATA.
(Megopolo ya me — "e bosula thata" ke anash (H605, bosula): e lwala go feta go fodisiwa. Mme ela tlhoko potso — ke mang yo o ka e ITSENG? Yo o neng a tsaya kitso ya molemo le bosula ga a kake a itse tota le pelo ya gagwe.)
MOTHO MONGWE LE MONGWE YO O DIRANG BOSULA O SIAME MO MATLHONG A MORENA → MODIMO WA KATLHOLO O KAE?
(Mogopolo wa me wa botlhoko — pelo e tsietsi ga e emise fela mo go direng bosula. Kwa bofelong e bitsa bosula gore ke molemo, e bile e bolela gore Morena o dumalana le gone. Baporofiti ba babedi ba farologaneng, mme tlhagiso e nngwe fela.)
(Megopolo ya me e le nosi — lefoko leno le buiwa ka ga ngwana yo o boletsweng go tswa pele ga lone: Bona, kgarebe e tla ithwala, e tsholola morwa, e mo raye leina la Emmanuele (Isaia 7:14). Go tlile mongwe yo o neng a itse go gana bosula a bo a tlhopha bomolemo, mme ga a ke a palelwa le fa e le gangwe.)
O SE NNE BOTLHALE MATLHONG A GAGO → BOIFA MORENA + KGAOGANA LE BOSULA.
(Megopolo ya me — "botlhale mo matlhong a gago" bo lebisa kwa sekgwabetsong sa setlhare fa: se se ratega mo matlhong, le se se eletsegang gore motho a nne botlhale — boikgogomoso jo bo tshwanang jo bo bidiwang mo go 1 Johane 2:16 e leng boikgogomoso jwa botshelo. Poifo ya Morena jaanong e eme kwa botlhale joo jwa maaka bo neng bo eme teng.)
IKGOGE MO BOSULENG + DIRA MOLEMO → AGA GO YA GO ILA.
(Megopolo ya me e le nosi — e bee fa thoko le Genesise 3:22, kwa monna a neng a thibelwa go ja le go tshela ka bosakhutleng mo boemong jo bo kgotlhaneng. Fano lefoko le a re, tloga bosuleng, o dire molemo, mme o nne ka bosakhutleng. Tsela e e boelang kwa go "bosakhutleng" e simolola ka go tloga bosuleng.)
4. LEMOGA KA LEFOKO — DITLHAOLO TSE DI TLHOLOFADITSWENG (G1128 GYMNAZO) KA NTLHA YA TIRISO
PELO E TLHALOGANYANG → GO TLHOMAMISA GO FAPOGANYA BOTOKA JO BO SIAMENG LE JO BO SA SIAMENG.
(Dikakanyo tsa me tsotlhe — "tlhaloganyo" fano ke shama (H8085, go utlwa): pelo e e reetsang. Go wa go ne go tsena ka tsebe, fa mosadi a reeditse lentswe la noga; temogo e tsena ka kgoro e e tshwanang, fa pelo e reeditse Modimo. Le "bosula" ke ra (H7451, bobe) — lefoko le le tshwanang le bobe jwa setlhare.)
(Dikakanyo tsa me tsa botho — go tlhaloganya molemo le bosula ke bokgoni mo LEFOKONG. Mokgwa ga se dingwaga, le fa e le maikutlo, mme ke lefoko la tshiamo le le dirisiwang.)
3.I Bathesalonia 5:21Modern Bible↗Share↗mme sekasekang sengwe le sengwe se se buiwang gore lo tlhomamise gore se boammaaruri, mme fa se le boammaaruri, se amogeleng.
MAFOKO A BOTLHOKWA A SEGERIKA⚑ G2570 kalos — molemo · ⚑ G2722 katecho · ⚑ G1381 dokimazo
LEKOLA DILO TSOTLHE → TSHWARA THATA SE SE MOLEMO.
4.I Bathesalonia 5:22Modern Bible↗Share↗Ithibeng mo mofuteng mongwe le mongwe wa bosula.
MAFOKO A BOTLHOKWA A SEGERIKA⚑ G4190 poneros — bosula · ⚑ G1491 eidos · ⚑ G567 apecho
Ithibeng mo mofuteng mongwe le mongwe wa bosula.
(Megopolo ya me — "leka" ke dokimazo (G1381, go leka): go tlhomamisa, ka mokgwa o tshipi e lekwang ka molelo ka teng. Kutlo e thapisitsweng e leka pele mme e tshware ka thata morago; le eno se se lekwang gore se bosula, le fa e le go tshwana fela le bosula, se latlhiwa.)
5.Baroma 16:19Modern Bible↗Share↗Mme mongwe le mongwe o itse gore lo eme ka boikanyego le ka boammaaruri mo go intumedisang fela thata. Ke batla gore lo age lo le botlhale ka go itse bomolemo le go nna le poifo mo go se se bosula.
(Megopolo a me ka bonna — "bonolo" ke akeraios (G185, bonolo): e e sa tswakiwang. Noga e ne e solofeditse botlhale ka go itse bosula; Modimo o naya botlhale jo bo botoka — botlhale mo mo go molemo, mme bonolo mo bosuleng. Mme mo boseleng nna jaaka bana; mo tlhaloganyong nna banna ba ba godileng (1 Bakorintha 14:20).)
5. FENYA (G3528 NIKAO) — MOLEMO O METSA BOSULA MO GA KERESETE
1.Ditiro 10:38Modern Bible↗Share↗Mme ga go belaesege go itse gore Jesu wa Nasaretha o ne a tlodiwa ke Modimo ka Mowa o o Boitshepo le ka nonofo, mme o ne a tsamaya a dira molemo a bile a fodisa botlhe ba ba neng ba na le mewa e e maswe, gonne Modimo o ne o na nae.
MAFOKO A BOTLHOKWA A SEGERIKA⚑ G1228 diabolos · ⚑ G2616 katadynasteuo · ⚑ G2390 iaomai · ⚑ G2109 euergeteo
JESU O NE A TSAMAYA A DIRA MOLEMO → A FODISA BOTLHE BA BA NENG BA NA LE MEWA E E MASWE.
(Megopolo ya me — molemo le bosula di kopana mo lefelong le le lengwe fano, mme molemo o fenya kopano nngwe le nngwe: o ne a fodisa BOTLHE ba ba neng ba gatelelwa. Ke ka ntlha ya se Morwa Modimo a bonatsifadiwang — go senya ditiro tsa diabolo (1 Johane 3:8).)
2.III Johane 1:11Modern Bible↗Share↗Tsala e e rategang, o seka wa letla sekao se se maswe se go go tlhotlheletsa. Sala morago fela se se molemo. Gakologelwa gore ba ba dirang tshiamo ba supa gore ke bana ba Modimo; mme ba ba tswelelang ba dira bosula ba supa gore ba kgakala le Modimo.
SE LATELE SE SE BOSULA + LATELA SE SE MOLEMO → YO O DIRANG MOLEMO O TSWA MODIMONG.
3.I Petere 3:11Modern Bible↗Share↗Fapoga mo bosuleng mme o dire tshiamo. Leka go tshelela mo kagisong le fa o tshwanetse go e latela go fitlhelela o e bona!
O SEKE WA FENYWA KE BOSULA → FENYA BOSULA KA MOLEMO.
(Megopolo ya me — nikao (G3528, fenya): go fenya, go bapala kgaisano. Bosula ga se fela sengwe se se tshwanetseng go ganwa; se tshwanetse go FENNWA, mme sebetsa ke molemo. Ela tlhoko kwa lefoko le le tshwanang le le dirisitsweng gape: yo o fenyang — nikao — o tla mo naya tshwanelo ya go ja mo setlhareng sa botshelo (Tshenolo 2:7). O tla metsa loso mo phenyong (Isaia 25:8).)
MELOMO E MEBEDI — TLOGELA BOSULA, DIRA MOLEMO, GO NNAMISWA MO MELOMONG E MEBEDI LE WA BORARO
(Megopolo ya me — modisa wa dikgomo wa kwa Tekoa (Amose 7:14), kgosi ya Iseraele, le moapostoloi go Baditšhaba. Mo molomong wa basupi ba babedi kgotsa ba bararo lefoko lengwe le lengwe le a tlhomamisiwa (2 Bakorinthe 13:1), le kgole ya megala e le meraro ga e kgaoge ka bonako (Moreri 4:12). Melomo e meraro, dikgolagano tse pedi, molaetsa o le mongwe: fularelang bosula, kgomarelang molemo — mme lorato lo lo sa itirego ke lone lo diragatsang seo.)
6.Baroma 5:19Modern Bible↗Share↗Adamo o dirile ba le bantsi gore ba nne baleofi gonne gaa a ka a reetsa Modimo, mme Keresete o dirile ba le bantsi go amogelesega kwa Modimong gonne o ne a reetsa Modimo.
MAFOKO A BOTLHOKWA A SEGERIKA⚑ G5218 hypakoe · ⚑ G3876 parakoe
Adamo o dirile ba le bantsi gore ba nne baleofi gonne gaa a ka a reetsa Modimo → mme Keresete o dirile ba le bantsi go amogelesega kwa Modimong gonne o ne a reetsa Modimo.
7.I Petere 2:24Modern Bible↗Share↗O tshotse morwalo wa maleo a rona ka mmele wa gagwe fa a a swa mo mokgorong, gore re tle re fetse le sebe mme re tshele botshelo jo bo siameng go tloga gompieno. Gonne dintho tsa gagwe di fodisitse tsa rona!
O TSHOTSE MORWALO WA MALEO A RONA KA MMELE WA GAGWE FA A A SWA MO MOKGORONG → GORE RE TSHELE BOTSHELO JO BO SIAMENG
(Megopolo ya me ya botho — moriti: mosadi a bua ka phepafalo, noga e ne e nkgethile, mme ke ja. Tlaleletso: ka go se utlwe ga motho a le mongwe, batho ba bantsi ba ne ba dirwa baleofi, mme ka go utlwa ga o mongwe, ba bantsi ba dirwa basiami — mme yo o utlwileng a rwala dibe tsa rona mo mmeleng wa gagwe mo setlhareng, gore rona, re sule mo boleong, re tshele mo tshiamong. Tsietso e e diragetseng mo tshimong e phimolwa ke kutlo e e diragetseng mo mokgorong.)
KWALO
Tshenolo 2:7Modern Bible↗Share↗“A molaetsa o o thothomele mo ditsebeng tsa mongwe le mongwe yo o utlwang se Mowa o se buang le diphuthego: mongwe le mongwe yo o fenyang, ke tlaa mo naya loungo lo lo tswang mo setlharing sa Botshelo mo Paradaiseng ya Modimo.
GO MO FENYANG → GO JA MOFUTA WA SETLHARE SA BOTSHELO SE SE MO GARENG GA PARADAISE YA MODIMO.
Tshenolo 22:2Modern Bible↗Share↗a fologela ka mmila o mo tona. Mo ntlheng e nngwe le e nngwe ya noka ga bo go tlhogile ditlhare tsa Botshelo di na le dikungo di le lesome le bobedi, di ungwa dikungo tse di itekanetseng kgwedi le kgwedi; matlhare a tsone a ne a dirisiwa e le molemo go alafa dichaba.
SETLHARE SA BOTSHELO → LOUNGO LWA SONE KGWEDI NGWE LE NGWE + MATLHARE A PHODISO YA MERAFE.
(Megopolo ya me ya botho — nna go tlhalosa thuto yotlhe ka mowa o o esi: ditlhare tse pedi di ne di eme mo bogareng jwa tshingwana. Motho o utlwile lentswe la maaka, mme a tsaya kitso ya molemo le bosula kwa ntle ga Modimo; mme mo letsatsing leo loso lo tsentse mo go ene. Kitso e utswitsweng e ne e tsenye pelo ya gagwe, mme pelo e a e dirileng e ne e le e tsietsi mo go feta dilo tsotlhe, e botlhale go dira bosula, go fitlhelela e bitsa bosula molemo, le molemo bosula. Mme Modimo o ne a se tlogele motho mo setlhareng se a se tlhophileng. O ne a mo baya lefoko la gagwe fa pele ga gagwe — gana bosula, tlhopha molemo; tloga mo bosuleng, o dire molemo — mme a mo naya dijo tse thata, gore ka tiriso maikutlo a rutwe go farologanya tse pedi tseo. Morago ga moo ngwana wa mosetsana wa kgethollo o ne a tla. O ne a gana bosula a tlhopha molemo, a lebega a se ke a fela a fela. O ne a tsamaya a dira molemo, a rwala bosula jwa rona mo mmeleng wa gagwe mo setlhareng. Mme ka setlhare seo, tsela e e yang kwa setlhareng sa botshelo, e e tswaletsweng go tswa Edene, e eme e bulegile. Se motho a se latlhegetseng ka go ja, Modimo o se naya gape ka go ja: yo o fentseng, o tla mo naya tetla go ja mo setlhareng sa botshelo. Kwa tshimologong ya lokwalo tlhare e eme e disitswe; kwa bokhutlong jwa lokwalo tlhare e eme e gololesegile mo go mongwe le mongwe yo o fentseng, mme matlhare a yona a le kalafi ya merafe. Molemo ga o ise o falole bosula fela — molemo o fentse bosula. Simolola ka tsebe, tshegetsa lefoko thata, mme kwa bofelong o je mo setlhareng seo.)
MAFOKO A BOTLHOKWA A SEGERIKA
These are the keywords for this study. Tap any dotted word in the verses above to see its meaning here.
“molemo” — G18 agathos — molemo mo tlholegong ya sona le mo tirong ya sona, o tswang le poelo
molemo o o fentseng bosula ke molemo o o DIRANG molemo (Baroma 12:21; Ditiro 10:38)
“molemo” — G2570 kalos — molemo — go siama, go ikanyega, go tshwanela
megopolo o mennwe kelotlhoko o o kgonang go lemoga le go tshwara thata (Hebrews 5:14; 1 Thessalonians 5:21)
“bosula” — G2556 kakos — bosula, boleo, go se na mosola mo tlholegong
bosula bo sa tshwanetseng go setswa (3 Johane 11) ebile bo sa tshwanetseng go go fenya (Baroma 12:21)
“bosula” — G4190 poneros — go tshega, go bosula, go utlwisa botlhoko — go dira ka natla go dira bosula
boBotlhoko go tshabelwa (Baroma 12:9), le sengwe le sengwe se se lebegang jaaka boleo se kgaogantswe (1 Bathesalonika 5:22)
“Fenya” — G3528 nikao — go fenya, go gaisa, go gapa phenyo
lefoko le le lengwe le le fitlheletseng le fitlha mo go Baroma 12:21 le Tshenolo 2:7 — yo o fenyang o ja mo setlhareng sa botshelo
setlhare se a neng a rwele dibe tsa rona mo go sone (1 Petere 2:24) le setlhare sa botshelo (Tshenolo 22:2) ke lefoko le le lengwe
“tsieditswe” — G1818 exapatao — go tsietsa ka botlalo, go kgelosa
mokgwa wa noga ga o ise o ke o fetoge — go timetsa mogopolo o o kgaogana le lefoko le le tlhamaletseng la Modimo (2 Bakorinthe 11:3)
“Meputso” — G3800 opsonion — tuelo e ntshitsweng, moputso o o tshwanetseng
tlhagiso ya setlhare e boletswe ka botlalo: moputso wa boleo ke loso (Roma 6:23)
“keletso” — G1939 epithumia — keletso e nonofileng, tlhologelelo, keletso e e bosula
nngwe ya dikgoro tse tharo tse setlhare se neng sa se bula pele (1 Johane 2:16)
DIKGANG TSA BOTLHOKWA TSA SEHEBERU
“bosula” — H7451 ra — bosula, bosetlha, matshwenyego, pogo
lefoko le le lengwe la tiro e bosula le letsatsi le bosula — karolo e lefifi ya kitso ya setlhare (Genesis 2:9; Genesis 6:5)
“molemo” — H2896 towb — dintle — go itumedisa, go kgatlha, go siama
lefoko le Modimo o le buileng ka tiro ya gagwe yotlhe pele motho a ka nna a tsaya kitso (Genesis 1:31)
“itse” — H3045 yada — go itse, go lemoga, go tlhaloganya
go itse ga se boleo — go itse kwa ntle ga Modimo ke boleo (Genesis 3:5; Genesis 3:22)
“gana” — H3988 ma'as — go gana, go latofatsa, go nyatsa
Lefoko la Modimo tota le beeletswe kgatlhanong le bosula (Isaia 7:15)
“tlhopha” — H977 bachar — go tlhopha, go itlhophela, go tlhopa
Lefoko la Modimo ka boLona le beetswe godimo ga se se molemo (Isaiah 7:15; Deuteronomy 30:19)
“Tswa” — H5493 sur — go fapoga, go tlosa
leba tsatlhaya se pelo e se lemogang — tloga bosula (Pesalema 34:14; Diane 3:7)
“tsieditswe” — H5377 nasha — go tsietsa, go kgelosa
pego ya mosadi ka boyena ka fa go weng ga motho, ka molomo wa gagwe (Genesis 3:13)
“go utlwa” — H8085 shama — go utlwa, go reetsa, go tlhaloganya
pelo e e utlwang e Solomone a neng a e kopa, ka Sehebera, ke pelo e e reeditseng (1 Dikgosi 3:9)
TEKO YA GO ITLWAETSA
1. Genesise 2:17 — Mo letsatsing le o jang ga lone, o tlaa:
a) go nna botlhale
b) go swa
c) go nna jaaka medimo
2. Isaia 7:15 — O tla ja masuga le tswina ya dinotshe, gore a itse go:
a) gana bosula, mme o tlhaophe se se molemo
b) tlhopha bosula, mme o gane molemo
c) go lemoga megopolo ya pelo
3. Amosa 5:14 — Batlang molemo, e seng bosula, gore lo tle lo:
a) go ema kwa kgorong
b) go nna pelonomi mo masaleng
c) tshela
4. Jeremia 17:9 — Pelo pelotlhe ke tsietsi go feta dilo tsotlhe, mme bo bosula thata:
a) boikepo
b) sematla
c) bokoa
5. Baheberu 5:14 — Ga lo kitla lo kgona go ja dijo tse di loileng tsa
a) kitso
b) tshiamiso
c) dingwaga
6. Baroma 16:19 — Ke batla gore lo age lo le botlhale ka go itse bomolemo le go nna le poifo mo go se se bosula.
a) tidimalo
b) tlhaola
c) botlhoka bokgoni
7. Tshenolo 2:7 — Mongwe le mongwe yo o fenyang, ke tlaa mo naya loungo lo lo tswang mo setlharing sa:
a) mana e fitlhegileng
b) setlhare sa Botshelo
c) leungo la mofine
KARABO E NEPILEng: 1-b, 2-a, 3-c, 4-a, 5-b, 6-c, 7-b
KA MOKGWA O THUTO E E ARAGANANG KA GONA
Ka fa moriti o tlisang lesedi ka teng: ditlhare tse pedi di ne di eme mo tshingwaneng. Ka setlhare sa kitso, loso lo ne lo tla; mo setlhareng sa mokgoro, loso lo ne lo tlosiwa, mme setlhare sa botshelo se eme se bulegile. Go bona setlhare sa ntlha go re thusa go bona kafa setlhare sa bofelo se molemo ka teng (Genesise 2:9 → 1 Petoro 2:24 → Tshenolo 2:7).
Ka fa kgolagano e ncha e tshotseng lefoko le le tshwanang: Petoro o kwalela baeng mafoko a a tshwanang le a Dafide a a opelang — tloga mo bosuleng, o dire molemo (Pesalema 34:14 → 1 Petoro 3:11). Taolo eo ga e a ke e fetoga. Mme kgolagano e ncha e oketsa nonofo, gonne Modimo o ne o tlodile Jesu wa Nasaretha, yo o neng a tsamaya a dira molemo (Ditiro 10:38).
→ Kafa mafoko a nnang botlhokwa ka gone: "go sa utlwe" mo go Baroma 5:19 ke parakoe (G3876, disobedience), go utlwa ka phoso; "go utlwa" ke hypakoe (G5218, obedience), go reetsa mo go isang kwa boikobokong. Go wa go ne ga tsena ka tsebe, mme le tumelo e tsena ka tsela e le nngwe (Baroma 10:17). Le pelo e e tlhaloganyang ya 1 Dikgosi 3:9 mo Sehebera ke pelo e e reetsang, shama (H8085, go utlwa).
Kafa se se amang Bajuda le Baditšhaba: Ditiro 10:38 e ne e rerwa mo ntlung ya Kornele, Moditšhaba. Le matlhare a setlhare sa botshelo a ne a le teng go fodisa DITŠHABA (Tshenolo 22:2). Mo sechabeng sengwe le sengwe, motho yo o mmoifang le yo o dirang tshiamo, o amogelwa ke ene (Ditiro 10:35).
→ Se se se dirang mo go wena: lekang dilo tsotlhe; tshegetsang se se molemo (1 Bathesalonika 5:21). Ditlhaloganyo di thapisiwa ka tiriso (Bahebera 5:14). Nna modiri wa lefoko, e seng moutlwi fela (Jakobo 1:22), mme temogo e a gola.
→ Se se se raya go ya ka bosakhutleng: se se latlhegileng ka go ja se newa gape ka go ja. Yo o fenyang, o tla mo naya tshwanelo ya go ja mo setlhareng sa botshelo (Tshenolo 2:7). Tloga mo bosuleng, o dire molemo, mme o nne ka bosakhutleng (Pesalema 37:27).
Tsela e sele: Pesalema 34 e re, Lekang le bone gore Morena o molemo (Pesalema 34:8), pele e re, tloga bosuleng, o dire molemo (Pesalema 34:14). Molomo o o setseng o lekile bomolemo o na le moatlhodi o mosha wa bosula. Latela go ja mo bukeng yotlhe: Genesise 3:12 → Pesalema 34:8 → Johane 6:51 → Tshenolo 2:7.
Ponatshegelo e ka nnang teng: setlhare se a se neng a rwala dibe tsa rona mo go sona (1 Petere 2:24) le setlhare sa botshelo (Tshenolo 2:7; 22:2) ke lefoko le le tshwanang la Segerika, xylon (G3586, setlhare). [DITEMANA DI KOPANYIWA MMOGO — GA GO NA TEMANA E E LENGWE E E BUANG SE JE E LE NOSI] (Megopolo ya me ya botho — mo setlhareng se sengwe, bosula bo ile bo itshenya mo Molemong, mme bo fenngwa. Go tswa mo setlhareng seo, tsela e e yang kwa setlhareng se sengwe e bulegile. Setlhare se sengwe se ne se tsaya loso mo boemong jwa rona, gore setlhare se sengwe se tle se re neye botshelo.)